Iz zgodovine ŽUPNIJE SLIVNICA pri Mariboru:
Zgodovinski viri poročajo, da je oglejski patriarh Peregrin leto 1146 ustanovil tri župnije: hočko in konjiško in slivniško. Pražupnija Slivnica je takrat obsegala ozemlje od Areha na Pohorju do vrha Boča. Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 14 novih župnij (Tinje, Venčesl, Šmartno na Pohorju, Slovenska Bistrica, Črešnjevec, Laporje, Poljčane, Studenice, Makole, Cirkovce, Zg. Polskava, Sp. Polskava, Fram in kot zadnja leta 1966 še župnija Rače).
V Slivnici je bilo duhovno središče prav gotovo že pred letom 1146. O častitljivi starosti prvotnega sakralnega objekta pričajo ohranjeni rimski spomenik dveh počivajočih levov v cerkvi in dva kamnita predromanska okraska, vzidana v zunanji steni cerkve.
Župnija je izrazito primestna. Sedaj zaobjema sledeče vasi: Slivnica, Orehova vas, Hotinja vas, Radizel, Čreta, Ranče, Slivniško Pohorje, Skoke, Dravski Dvor in Dobrovce. Zaradi ugodnega zazidalnega okoliša, je število prebivalcev v zadnjih nekaj letih močno naraslo. Tako živi danes na območju župnije 6700 prebivalcev. Župnija ima podružnično cerkev na Dobrovcah, ki povezuje vasi Skoke, Dravski Dvor in Dobrovce s skupaj 2500 prebivalci, medtem ko je v vaseh, ki gravitirajo v župnijsko cerkev skupaj okrog 4500 prebivalcev.
Srce župnije je cerkev Marijinega rojstva, ki je slogovno zelo zanimiva. Od prvotne predromanske stavbe sta ostala ohranjena že omenjena okraska in v južni steni ladje romansko okno. Zadnja izkopavanja ob sanacijskih delih pa so pokazala, da je del temeljev sedanje cerkve iz 9 ali 10. stoletja. Prezbiterij krasijo značilna rebra gotskega sloga, baročni glavni oltar iz leta 1753 pa je delo znanega mariborskega umetnika Jožefa Strauba. Kronana Marija v glavnem oltarju drži v desnici žezlo, v levici pa Dete Jezusa. Ob Mariji stojita sv. Jakob in sv. Janez, nad severnim obhodnim lokom sv. Peter, nad južnim pa sv. Pavel.
Sedanje stanje cerkve nam razkriva, da so v preteklosti cerkev širili in dograjevali. Prezbiterij so povečali in ga leta 1524 prizidali ob zvoniku, ki je prej prosto stal, nad vhod v zakristijo so prislonili oratorij za grajsko gospodo. V 17. stoletju so prizidali kapelo zadaj, pred glavnim vhodom. Na prehodu iz ladje v prezbiterij sta simetrična škofovska oltarja: sv Nikolaj in sv. Urban. V 18. stoletju sta bile dozidani obe stranski kapeli: na severni strani Rožnevenska kapela, na južni pa kapela Sv. Križa.
Strop ladje, stene prezbiterija in obeh stranskih kapel krasi 10 fresk, ki sta jih poslikala furlanska umetnika Tomaž Fantoni in Jakob Brolo s svetopisemskimi motivi: Brezmadežna na zemeljski krogli, Sveta družina, Jezusovo darovanje, in snemanje mrtvega Jezusa s križa).
Leta 1994 je cerkev dobila štiri nove zvonove, ki so bili vliti v livarstvu Perner v Passau. Njihova skupna teža je preko pet ton in so uglašeni na tone: C, ES, F, G.
Na letališču Edvarda Rusjana, ki spada v našo župnijo, je maševal papež Janez Pavel II. Ob svojem prvem obisku v Sloveniji in v prezbiteriju farne cerkve je spominska plošča, posvečena temu veličastnemu obisku.
Omembe vredna je tudi kapela Brezmadežne, v žal razpadajočem slivniškem gradu, ki jo je posvetil blaženi A. M. Slomšek dva meseca pred smrtjo.
Na območju naše župnije je tudi več verskih znamenj. Kapelice stojijo na Slivniškem Pohorju, v Čreti, v Polani dve, v Orehovi vasi dve, v Hotinji vasi tri in na Skokah. Še več je po vaseh križev. Za vsa ta znamenja lastniki dostojno skrbijo. Podružnična cerkev v Dobrovcah je posvečena Marijinemu vnebovzetju. Zgrajena je bila leta 1934 in leta 1995 lepo obnovljena. Leta 2008 je dobila tudi stolpno uro.